V soboto smo izkoristili visoke vodostaje in šli v Jazbino v Rovnjah poskusit razrešit star dolg. Že takoj po najdbi jame je namreč obstajal sum, da bi se lahko visoke podtalne vode Matarskega podolja dvignile do končnega blatnega rova imenovanega ”Ritomeče”, ki pelje do najglobljega dela jame. Ugotovili smo, da se v ta najgloblji del jame scejajo mali ”potočki”, kateri se nato zberejo in odtekajo v nizek rov, katerega bomo šli ponovno pregledat ob bolj sušnem vremenu. Ključni problem pa ostaja nerazrešen, saj podtalna voda v času našega obiska ni dosegla tega najglobljega dela jame.
V soboto smo nadaljevali z raziskavami v Kamenšci. Odkrili smo cca 100 m novih rovov, jama pa se s prepihom perspektivno vertikalno nadaljuje na dveh paralenih mestih. Pričakovanja so velika … Nadaljevali smo tudi z merjenjem Jame pred Kotlom od 300 m globine proti izhodu. Včeraj sta Žan in Aljoša začela s plezanjem kaminov v spodnjih, globljih predelih Jame pred Kotlom. Na vrhu kamina, na samem dnu jame, prepih zgine v blatno pasažo. Čeprav gre za obetavno nadaljevanje, bo širjenje te pasaže verjetno čakalo na naslednje generacije. Ampak saj veste, včasih se ”zarečenega kruha največ poje” … Sredi spodnje strme galerije sta nato prečila v nov stranski rov, ki gre po kakih 50. metrih vertikalno naprej. Naslednjič nadaljujemo na tem mestu. Za nami je torej zelo uspešen vikend.
