Sancin Stojan JOSPDTrst 

Področje med Postojno in Vipavsko dolino, na eni strani in Tržaškim zalivom na drugi, raziskujejo jamarji že poldrugo stoletje. V tem času so odkrili, oziroma raziskali okoli 3.000 ( tri tisoč) jam, vendar med temi le kakih sto presega globino 100m, okoli 15 (petnajst) presega globino 200m in le dve, poleg Jame v Kotlu, to je Labodnica pri Trebčah in sistem Skilan pri Bazovici, presegata globino 300 metrov.

Ime in lega

Jama pred Kotlom je, kot mnoge druge jame, dobila ime po kraju, kjer se odpira, to je po veliki kotlini, na pobočju Slavnika, z imenom Kotel, pred katero se nahaja.

Opis jame in raziskav

Vhod ima dimenzije 4m x 4m in je zato od vedno znan domačinom iz Prešnice, ki so lastniki okoliških zemljšč. V preteklosti je jama doživela vsaj dva obiska, ki pa sta se zaključila na globini 90m, kjer se jama navidezno konča.

Prvih deset metrov se spuščamo po strmi steni, ki jo deloma pokrivata blato in razpadajoče listje, ki se vsipata v jamo. Nato se pričnejo navpične stopnje, katere prekinjata le dve kratki, strmi in ena daljša in položna polica. Na globini 90m se jama navidezno konča s Prvim ali Starim dnom. Izkušnje kažejo, da se vhodna brezna pogosto končajo z dnom, ki ga pokriva velika količina grušča, ki zapira vsako nadaljevanje. Edino možnost predstavljajo okna v steni brezna. Zato so raziskovalci pregledali steno nad dnom in, kot v priročniku, našli nadaljevanje. Sledi vrsta stopenj, ki jih je težko opisati, ker vsakih nekaj metrov menjajo obliko in razsežnosti. Stopnje pripeljejo do globine okoli 240m na Drugo dno, kjer se jama konča z neprehodno razpoko.

Na globini 160m so raziskovalci opazili, daleč v razpoki, luknjo. Po navpični steni so napeljali prečnico in dosegli odprtino za katero sta se odpirala dva vzporedna brezna. V globljem so dosegli Tretje dno, na globini 276m.

Na globini 215m, nad Drugim dnom so raziskovalci z nihanjem dosegli vhod, kateremu sledi strmo, špranjasto, 20m globoko brezno, kjer se je jama končala s kratkim vodoravnim rovčkom. Kljub brezupnemu videzu, so se lotili odstranjevanja kosov sige na tleh in odkrili prehod v 10m globoko brezence, ki je pripeljalo v dvoranco, na dnu katere se je odpiral ozek, neprehoden meander, ki je postal cilj naslednje odprave, ki je kmalu ugotovila, da ni nobenega upanja, da bi si tu izsilili pot naprej. S tem je bila izčrpana tudi zadnja možnost za nadaljevanje in prisotni so pričeli pospravljati opremo. Prva dva jamarja sta že pričela plezati iz jame, ko sta za seboj zaslišala bučno kričanje, ki je naznanjalo odkritje velikega brezna. Med širjenjem ožine so prisotni, ki so čakali pred ožino, večkrat pregledali stene in dno dvorance v kateri so delali, zato sta jamarja, ki sta se že umikala iz jame mislila, da ostali s kričanjem dajejo duška razočaranju nad tem, da se je jama končala. A ni bilo tako. V že večkrat pregledani steni, je na višini dveh metrov jamar opazil vdolbino, ki se je na videz končala slepo. Kljub temu je spezal vanjo in opazil, da se nadaljuje z ozkim rovčkom, ki se je prav tako navidezno končal po nekaj metrih. Vse eno se je splazil vanj in na koncu, skozi sigovo pregrado, opazil velik prostor. Nekaj udarcev s kladivom in pred presenečenim jamarjem je zazijalo brezno večjih dimenzij. Naslednja odprava je prišla breznu do dna. Meritve pa so pokazale, da je globoko 83m in da je skupna globina jame 333m. Na dnu pa je nadaljevanje zapirala ožina, iz katere je vspodbudno pihalo. Na naslednjih dveh odpravah so udeleženci ožino pretolkli in prišli do tri meterske stopnje z vodo na dnu, kjer se je jama navidezno končala. Medtem, ko je napredujoči jamar zaman iskal nadaljevanje na dnu stopnje, je drugi opazil, da se skozi podorne skale nad njim vidi črno. Previdno je pričel odstranjevati kamenje in kose razpadajoče sige. Kmalu se je odprl prehod navzgor. Sledil je kratek, špranjast rov, preboj še ene ožine in pred jamarji je zazijalo 30m globoko brezno z dvoranco na dnu, kjer so meritve pokazale globino 362m. Naslednja odprava je hitro razširila ožino na globini 244m in po vrsti manjših stopenj in slepih brezenc prišla v veliko poševno brezno, ki je pripeljalo do dna. Dno je na debelo pokrito z glino, na videz flišnatega izvora.Meritve so pokazale rekordno globino 404m, s katero Jama pred Kotlom prekaša za 34m doslej najglobljo jamo na tem področju, to je sistem Skilan pri Bazovici, legendarno Labodnico pri Trebčah pa kar za 54m.

Vonj po kadilu se staplja s pesmijo, ki napolnjuje prostor, in mistično svetlobo sončnih žarkov, ki prodrejo do oltarja in puščajo v temi upognjene silhuete vernikov...si nam ni težko pričarati ko se spuščamo po stopnicah v Sveto jamo pri Socerbskem gradu. Njen vhod se nahaja v borovem gozdu, okoli 150 m od slednjega, ob planinski transverzali. Da smo v edini podzemni cerkvi v Sloveniji nas opozarja v kapnik vklesan kropilnik in stopnice nad njim, ki vodijo na kor. Od oltarja, ki je bil po opisih v slogu 17. Stoletja, bogato okrašen, iz raznobarvnih marmorjev s svetnikovo podobo, so po barbarskem posegu pred petdesetimi leti ostale le stopnice in prestreljen mozaik. Takrat je bil prekinjen večstoleten običaj procesij na dan svetega Socerba, 24. maja, ki ga omenja že Valvasor v monografiji o vojvodini Kranjski. V njej je tudi opisana legenda o mladeniču, ki se je zatekel pred preganjalci v podzemlje za skoraj dve leti. Na zgoraj naveden dan leta 284 naj bi bil ubit v Trstu. Tu je opisana tudi ponvica s čudodelno vodo, ki se nahaja za kapniškim stebrom. Med drugim naj bi pokazala tudi ali je obiskovalec grešil.